Monitoring padavin in preniklih vod na področju Škocjanskih jam

Predstavljamo rezultate analiz izotopske sestave padavin na meteorološki postaji Škocjan in osnovnih hidrogeokemijskih in izotopskih parametrov v prenikli vodi v Škocjanskih jamah v obdobju januar – maj 2013 na treh odvzemnih mestih. Izotopska sestava kisika padavin (δ¹⁸O_VSMOW) se je spreminjala v razponu od  -10,9 do -7,9 ‰, kar je nižje kot v lanskem letu v istem obdobju, ko je bilo zelo malo padavin. Rezultati analiz prenikle vode kažejo, da se odvzemna mesta med seboj precej razlikujejo. Na vseh se izceja dobro homogenizirana voda, ki po izotopski sestavi ustreza tehtanemu poprečju iz preteklega leta. Razlike pa se pojavijo pri vseh nekonservativnh hidrokemijskih parametrih, ki vplivajo na karbonatni sistem (celokupna alkalnost, izotopska sestava raztopljenega anorganskega ogljika, pH, indeks nasičenosti s kalcitom in parcialni tlak CO₂ v ravnotežju s preniklo vodo). Vse kaže na to, da prihaja do intenzivnega razplinjanja preniklih vod v zbiralnikih, po vsej verjetnosti pa tudi že v vodonosniku. Posledica je  precipitacija karbonata (kalcita) iz prenikle vode v odvisnosti od prepišnosti posemeznih točk. Spreminjanje analiziranih parametrov je konsistentno s spremembami, ki so tipične za dobro prezračene jamske sisteme, in odvisne od sezonskih sprememb v cirkulaciji zraka.

V sklopu projekta Climaparks smo spremljali tudi nekatere vrste kraškega podzemlja

Izjemna naravna dediščina park Škocjanske jame zahteva odgovorno ravnanje in upravljanje zavarovanega območja. V okviru aktivnosti projekta smo začeli z izvajanjem vzorčenja ter monitoringa jamskega živalstva v turističnem delu Škocjanskih jam. Ta projektna naloga je del aktivnosti na področju monitoringa terestrične (kopenske) troglobiontske (izključno podzemeljske) favne v turističnem delu Škocjanskih jam, ki jo je izvajal Zavod Znanje OE Notranjski muzej iz Postojne.

S to nalogo je bilo ugotovljeno trenutno zatečeno stanje sestave in strukture podzemeljskega živalstva v turističnem delu Škocjanskih jam. Trenutno število ugotovljenih podzemeljskih živali gotovo ni dokončno, saj so naše raziskave pokazale, da lahko z intenzivnim in natančnim raziskovanjem pridemo tudi do novih, povsem nepričakovanih odkritij. Poglobljeno bo potrebno vzorčiti in taksonomsko opredeliti nekatere doslej speleobiološko zanemarjene skupine podzemeljskih organizmov.

Raziskovalci opozarjajo, da bi bilo v bodoče raziskave smiselno in potrebno razširiti še na vzorčna mesta izven turističnega dela in sicer zlasti tudi v spodnji vodni etaži jam (Hankejev kanal, Martelova dvorana). Monitoring favne bi bilo smiselno opravljati v intervalih v 5 letnih razmikih. Kadrovska zasedba, časovni vložek in stroški za izvajanje monitoringa bi zadostovali v približnem obsegu, kot je bilo potrebno za izvedbo te projektne naloge.

Vzporedno z rednim periodičnim spremljanjem stanja podzemeljske favne pa je potrebno izvajati tudi natančne meteorološke meritve temperature, vlage, zračnih tokov v jami in sestave plinov. Le z dolgoročnim izvajanje okoljskega monitoringa, ki ga Park Škocjanske jame že izvaja (Debevec in Jovanovič, 2012), bo mogoče v prihodnosti tudi pojasniti in razložiti morebitne favnistične spremembe sestave podzemeljskega živalstva Škocjanskih jam.

Več informacij dobite v pripetem poročilu.

Center za kartografijo flore in favne končal z delom v parku Škocjanske jame

V okviru projekta CLIMAPARKS je potekala oceno stanja flore glacialnih habitatov in termofilnih vrst, ki ga je za park opravljal Center za kartografijo flore in favne (CKFF). S seznama vrst, ki je bil osnova za popis so potrdili uspevanje 18 vrst.

Popisali so dve hladnoljubni (avrikelj in skorjasti kamnokreč) ter dva toploljubni vrsti.

(venerini lasci in ostrolistni beluš). Izdelava ocene poraslosti, opisa stanja rastišč in grožnje rastiščem je bila za okvire naloge preobsežna, saj bi bilo za to treba pripraviti ustrezno metodologijo. Prav tako bi bilo za vzpostavitev točk monitoringa vrst predhodno treba pripraviti natančen načrt monitoringa.

V nalogi, ki jo lahko v celoti preberete v priponki, so podali predlog monitoringa izbranih vrst in opozorili na podrobnosti, na katere je treba biti pozoren pri pripravi načrta monitoringa.

Sklepni del monitoringa prenikle vode

Škocjanske jame so pester kraški podzemeljski ekosistem in kjer lahko še vedno pričakujemo zanimiva odkritja.

Padavinska voda, ki pronica skozi prst, nadaljuje svojo pot skozi špranje in razpoke v kamninski plasti tik pod plastjo prsti, kjer se krajši ali daljši čas lahko zadržuje, preden ponikne globlje v podzemlje. Ta plast, imenovana epikras, je ugodno bivališče mnogim pravim podzemeljskim živalim, del katerih gravitacija in vodni tok poneseta v jame, kjer jih lahko vzorčujemo. Organizmi v prenikli vodi, najpogostejši med njimi so ceponožni raki, so pomemben indikator stanja okolja (Pipan 2003, 2005). Poleg padavinske vode se s površja izcejajo tudi druge snovi, polutanti, ki vplivajo na populacije, živeče v podzemeljskih habitatih. S spremljanjem kemijskih parametrov običajno zaznamo le trenutno stanje, medtem ko spremljanje živih organizmov poda oceno o vitalnosti populacije, njeni stabilnosti ali ogroženosti. Na ta način dobimo tudi podatke o morebitnih vplivih na okolje. Na kraškem svetu se vsakršno poseganje na površju odraža v spremenjenih razmerah v podzemlju, ki jih ugotavljamo z monitoringom okoljskih parametrov v podzemeljskih vodah.

Končan monitoring ptic v zavarovanem območju Parka Škocjanske jame

 V letu 2012 je bil končan monitoring ptic v ožjem zavarovanem območju parka, ki je potekal od leta 2010. Izvajalo ga je društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (v nadaljevanju DOPPS), ki je bilo izbrano na javnem razpisu. Kakšne so njihove ugotovitve si lahko preberete v pripetem končnem poročilu.

 Raziskovanje avifavne v okolici Škocjanskih jam v preteklosti ni bilo intenzivno, čeprav nekaj študij in podatkov obstaja. Namen tega poročila je podati rezultate celovitega popisa avifavne Parka Škocjanske jame ter podati predloge za metodologijo monitoringa in varstvene smernice za ptice na območju parka. Območje raziskave je bilo večinoma ožje območje parka, deloma pa je raziskava potekala na razširjenem območju, ki je obsegalo območje severno od ožjega območja, predvsem Ležeški Gabrk pod Vremščico, območje okoli Naklega in Sušice južno od parka, divaški Radvanj, udornico Risnik in območje pri Mejamah. Projektno poročilo je narejeno po določbah pogodbe med Javnim zavodom Park Škocjanske jame in DOPPS, št. 473-1/2010, v okviru projekta Climaparks (OP ITA-SLO 2007-2013).

Več podatkov si lahko preberete v celotni študiji objavljeni v priponki.