Podnebne spremembe

 

  • Dejstvo je, da se podnebje spreminja skozi zemeljsko zgodovino.

  • Vreme in podnebje sta odločilna pri pridobivanju hrane za človeštvo.

  • Po napovedih se bodo spreminjali regionalni vremenski vzorci (premikanje oceanskih mas , premikanje zračnih mas, količina padavin, vremenski ekstremi, taljenje ledu).

  • Resno bodo ogroženi nekateri viri pitne vode za ljudi.

 

Dejstvo je, da se podnebje spreminja skozi zemeljsko zgodovino.

Skoraj ni več dneva, da ne bi slišali besedne zveze "podnebne spremembe". Danes vemo, da se je podnebje spreminjalo skozi vso geološko in človeško zgodovino, toda te spremembe so bile relativno počasne. Zaradi vedno večje rabe energije v modernem razvoju civilizacije se v zadnjih 200 letih valijo v zemeljsko ozračje ogromne količine najrazličnejših plinov in trdih delcev, ki polagoma spreminjajo sestavo ozračja. Spremenjena sestava ozračja pa vpliva na vreme in s tem na podnebje, ki se spreminja hitreje kot v preteklosti. Več o tem.

Po ugotovitvah IPCC lahko za naslednjih 20 let pričakujemo nadaljnje dviganje globalne temperature za 0,2 °C na desetletje. Do konca stoletja pa je dvig globalne temperature odvisen od našega ravnanja oziroma ustavitve vsebnosti CO2 v ozračju. V najboljšem primeru bo ta znašal +1,8 °C (glede na obdobje od 1961 do 1990), če pa bomo nadaljevali z naraščanjem izpustov toplogrednih plinov, pa povprečno kar +4 °C z zgornjo mejo 6,4 °C.

 

Mogoče ste že sami „opazili“ t.i. zelene zime ter višino in čas trajanja snežne odeje v vaši okolici?

 

  Vreme in podnebje sta odločilna pri pridobivanju hrane za človeštvo.

Zaradi podnebnih sprememb se bo cena kmetijske proizvodnje povišala za 10-20 %. Močno se bodo povečala razna tveganja, ki spremljajo kmetijstvo, predvsem bo večja verjetnost vremenskih ujm, kot so vročina, suša in neurja. Tako bo lahko tudi rahlo pozitiven učinek povišanih temperatur (1-3 °C) v zmernih in večjih geografskih širinah zaradi ekstremnih pojavov zmanjšan. Posledično se bo zaradi ekstremnih pojavov povečala razširjenost epidemij rastlinskih bolezni in škodljivcev. Več o tem.

 

Po napovedih se bodo spreminjali regionalni vremenski vzorci (premikanje oceanskih mas, premikanje zračnih mas, količina padavin, vremenski ekstremi, taljenje ledu).

 Prišlo naj bi do porazdelitve padavin, zlasti bo zaradi suše v poletnem času prizadeto Sredozemlje. Morska gladina se bo v povprečju dvignila za vsaj 40 cm, možen pa je tudi višji dvig. Posledica tega bo zasoljevanje obalnih močvirij, pronicanje morske vode v celinsko podtalnico in občasno poplavljanje morja ob drugih nizkih obalah.

 

Pri Simonovem zalivu so v morju potopljeni ostanki nekdanjega pomola iz rimskih časov, ko je bilo tu pristanišče Haliaetum.

 

Morje se bo še naprej zakisljevalo, kar bo pomenilo topljenje karbonatnih sedimentov v plitvih vodah in ogrozilo številne morske organizme. Vse več bo obilnih padavin in vročinskih valov.

 

IUCN je ugotovila, da je kar 70-80 % že ogroženih ptic, dvoživk in koralnih grebenov občutljivih tudi na podnebne spremembe, zato obstaja pri njih veliko tveganje za izumrtje. Ohranjanje teh vrst je prednostna naloga IUCN.

 

Geografska pot premikanja različnih neurij, sedaj pogostih v tropskem pasu, se bo pomikala severneje.

 

Zaradi dviga morske gladine grozi Indoneziji, da bo že do leta 2030 izgubila 2000 od 18000 otokov. Nižje ležeči deli polinezijskih otokov med Havaji in Avstralijo so že poplavljeni.

Poleg otoških ljudstev so v nevarnosti tudi prebivalci nizko ležečih priobalnih dežel (npr. Bangladeš, Vietnam, Kitajska, Indija, Tajska).

Jugovzhodna Florida je ena od desetih najbolj ogroženih obalnih območij sveta zaradi podnebnih sprememb. V prihodnosti napovedujejo tam dvig gladine morske vode, intenzivnejše padavine, neurja in hurikane.


Resno bodo ogroženi nekateri viri pitne vode za ljudi.

 Obalno prebivalstvo črpa vodo iz podzemlja, zato bo vdor slane vode v podtalnico postal resnejši problem. To lahko vpliva na pojav milijonov „klimatskih beguncev“.

Vdori slane vode v podtalne zaloge pitne vode so zaradi prekomernega črpanja že vidni na obalah Sredozemlja. Dvig gladine morske vode bi ogroženost še povečala.

 

Literatura in viri:

 

  • Fekonja, O. (2011): Preobillje voda – ozadje okoljskih sprememb. Posledice dviga morske gladine. Http://novebiologije.wikia.com/wiki/Preobilje_voda_–_ozadje_okoljskih_sprememb (8.11.2011).

  • Kajfež Bogataj, L. (2008): Kaj nam prinašajo podnebne spremembe? Pedagoški inštitut, Ljubljana.

  • Kolbert, E. (2011): Kislo morje. National geographic Slovenija, 6,4. Ljubljana, 96 – 117.

  • IUCN (2008): Species susceptibility to climate change impacts.

 

 

Slika 1
Slika 1 (Spreminjanje vsebnosti ogljikovega dioksida (CO2) in metana (CH4) v ozračju ter odstopanja globalne temperature v zadnjih 450.000 letih. Vir: Kajfež Bogataj, 2008.)
Slika 2
Slika 2 (Spremembe padavinskega režima in temperaturnih razmer v zadnjem stoletju se kažejo v povečani sušnosti, še zlasti v Sredozemlju. Vir: IPCC, 2007.)
Slika 3
Slika 3 (Primerjava 10-dnevne povprečne višine snežne odeje v Kranjski Gori v obdobju 1961-1990 in v kasnejšem obdobju 1991-2006. Vir: Kajfež Bogataj, 2008.)
Slika 4
Slika 4 (Sprememba povprečnega pridelka poljščin po scenariju A2, ocenjena z britanskim (levo) in nemškim (desno) območnim modelom: ocena velja za obdobje 2071-2100 glede na obdobje 1961-1990. Vir: http://peseta.jrc.ec.europa.eu, 2009.)
Slika 5
Slika 5
Ostanite obveščeni
Če želite prejemati obvestila tudi po elektronski pošti, izberite željeno vrsto obvestil in vpišite svoj e-mail naslov.
obvestila za partnerje
novosti in zanimivosti
Spletna anketa
Katera od spodnjih izjav je najbližje vašemu pogledu na globalno segrevanje ozračja?
je dokazano dejstvo, ki je predvsem rezultat emisij iz prometa in industrije
je predvsem rezultat naravnih sprememb, ki nimajo nič v povezavi z emisijami
je teorija, ki še ni dokazana v celoti
Pilcom web design