Biodiverziteta in podnebne spremembe

Spremembe podnebja vplivajo na ekologijo življenjskih prostorov.

Postopno ogrevanje podnebja že vpliva na naravne sisteme. Povečanje temperatur in spremembe v razporeditvi padavin ter vremenskih sistemov vplivajo na življenjski prostor živali in rastlin, čas cvetenja in selitve ptic. V sezoni rasti so že opazne spremembe in mnoge vrste se že ob dvigovanju temperatur širijo proti severu. Več o tem.

 

 Kako lepa je pomlad!“ si najbrž reče marsikdo od nas, ko opazi prve listne poganjke na rastlinah spomladi. V Koledarju narave (Nature’s calendar), zbirki podatkov iz Velike Britanije, poročajo, da začnejo zvončki (Galanthus)cveteti prej in da se metulji kot so holly blues (Celastrina argiolus) pojavijo prej, kar pomeni, da se topli pomladni dnevi začenjajo bolj zgodaj, jeseni pa so kasnejše. Poročajo, da se tudi lastovice (Hirundinidae)v Veliko Britanijo priselijo prej, kot so se leta 1970. 

 

Zavarovana območja narave so ključna za ohranjanje biotske raznovrstnosti in nudijo vrstam življenjski prostor, da se lahko prilagodijo na spremembe (podnebja).

Zaščita območij, kot so gozdovi, šotišča in drugi habitati, ki naravno delujejo kot ponori CO2, lahko pomaga omejiti koncentacijo toplogrednih plinov v ozračju. Po drugi strani pa zavarovana območja tudi omejijo negativne vplive na habitate ter rastlinske in živalske vrste, kateri veliko prispevajo k naraščanju globalnga segrevanja.  

 

Raziskave so pokazale, da bi kar 20-30 % vrst izumrlo, če bi se temperatura zraka povišala za 1,5-2,5 °C. Najobčutljivejše ekosisteme v Evropi najdemo v gorskih predelih, na obmorskih območjih, Arktiki in v različnih predelih Sredozemlja.

 

V končnem poročilu Evropske komisije „Climate Change and Biodiversity in relation to the Natura 2000 Network“ so med drugim prikazane posledice podnebnih sprememb, ki bi jih le te imele na biodiverziteto in ekosisteme v Mediteranu. Z dvigom povprečne letne temperature zraka in večanjem pogostosti suš, bi prišlo do omejitve virov in posledično krčenja rastlinskih in živalskih vrst. Spremenili bi se življenjski prostori: močvirja bi se krčila, izginjali bi gozdovi idr. Vrste, ki bi se bolje prilagodile novim spremembam bi sčasomaprevladale, ostale pa bi bile primorane iskatiustrezne življenjske pogoje drugje (migracije, izginjanje vrst). Več o tem.

 

Če bi se zgodil eden od scenarijev IPCC-ja, bi bilo sedem od 12 dvoživk in dva od 12 plazilcev, ki so jih vključili v model, več kot zmerno ranljivih. To ni presenetljivo, saj so vrste dvoživk močno povezane in odvisne od vode in mokrišč ter močno reagirajo na podnebne spremembe. Dvoživke, ki živijo na območjih Nature 2000 v Alpah, atlantskih, celinskih in sredozemskih biogeografskih regijah bi bile visoko ali zelo visoko ranljive. Vseh 12 vrst plazilcev, vključenih v model, pripada območjem Nature 2000 v sredozemski biogeografski regiji

 

 Literatura:

  • Bertzky, M. at al. (2011): Impacts of climate change and selected renewable energy infrastructures on EU biodiversity and the Natura 2000 network. Summary Report. European Commission.
  • Holland, J. (2009): Znanilci pomladi. National geographic Slovenija, 6,4. Ljubljana, 21.
  • Jones, W. et al (2007): Biodiversity and Climate change. The role of Natura 2000 network. Natura 2000, European commission DG ENV nature newsletter, the LIFE and Nature & Boidiversity Units of the Environment Directorate General of the European Commission.
  • Kajfež Bogataj, L. (2008): Kaj nam prinašajo podnebne spremembe? Pedagoški inštitut, Ljubljana.

 

 

 

Slika
Slika (Odstotek rastlinskih in živalskih vrst, ki bi izumre zaradi podnebnih sprememb do konca stoletja, če bi se uresničil scenarij A2. Vir: Kajfež Bogataj, 2008.)
Ostanite obveščeni
Če želite prejemati obvestila tudi po elektronski pošti, izberite željeno vrsto obvestil in vpišite svoj e-mail naslov.
obvestila za partnerje
novosti in zanimivosti
Spletna anketa
Katera od spodnjih izjav je najbližje vašemu pogledu na globalno segrevanje ozračja?
je dokazano dejstvo, ki je predvsem rezultat emisij iz prometa in industrije
je predvsem rezultat naravnih sprememb, ki nimajo nič v povezavi z emisijami
je teorija, ki še ni dokazana v celoti
Pilcom web design