Osveščanje

Postavitev info točk projekta

V okviru delovnega sklopa 4, aktivnosti »Vzpostavitev mreže info centrov in točk o podnebnih spremembah«, sta bila postavljena dva informacijska terminala (IKOM) z zasloni na dotik. iKOM terminal je sestavljen iz zmogljivega računalnika, zaslona, ki je občutljiv na dotik. Omogoča navigiranje in pregledovanje po spletnih vsebinah ter predvajanje različnih sporočil. iKOM terminali so nameščeni na najbolj frekventnih lokacijah parka, tako da obiskovalci lahko dobijo osnovne informacije o parku oz. dodatne informacije o projektu, partnerjih, turistični ponudbi parka.

ICOM-Informacijski terminali bodo služili tudi kot eno od skupnih info-točk projekta. Namen je predstavitev projekta, osveščenje javnosti, dostop obiskovalcem do informacij o projektu, informacij o problematiki podnebnih sprememb, informacij o zavarovanem območju parka. Vsebina je sestavljena iz petih sklopov, predstavljena v slovenski, angleški in italijanski različici.

Vsebinski sklop 1. – predstavitev projekta CLIMAPARKS CB005

1.1 Predstavitev projekta

               1.2 Klimatske spremembe – ozaveščanje o klimatskuh spremembah

               1.3 Biodiverziteta in klimatske spremembe – ozaveščanje o vplivu klimatskih sprememb na     biodiverziteto

               1.4 Spletna stran projekta

               1.5 Trajnostna raba energije – ozaveščanje o smotrni rabi energije

               1.6 Partnerji projekta – predstavitev vseh zavarovanih območji – parkov, ki so sodelovali v projektu

Vsebinski sklop 2. – predstavitev Škocjanskih jam

               2.1 Opis parka

               2.2 Ogledi v parku – možnosti ogledov za obiskovalce

               2.3 Glavne zanimivosti Škocjanskih jam  

               2.4 Naj 5 v parku – kaj si je vredno ogledati v parku

               2.5 Naj 5 v Škocjanskih jamah – kaj si je vredno ogledati v jamah

               2.6 Biseri parka – živalske in rastlinske vrste, ki so še posebej pomembne

               2.7 Zemljevid  - prikaz karte ožjega območja parka

               2.8 Spletna stran parka

Vsebinski sklop 3. – predstavitev biodiverzitete Parka Škocjanske jame

               Pripravljena je interaktivna animacija – nanaša se na ilustracijo »Presek Velike doline« z vsemi rastlinskimi in živalskimi vrstami; kjer je predstavitev bistvenih in najznačilnejših vrst in habitatov)

Vsebinski sklop 4. – predstavitev Parka Škocjanske jame kot svetovne dediščine

Vsebinski sklop 5. – predstavitev bogate preteklosti območja (pred 4000 leti)

               5.1 Prehistorični Škocjan – izjemnost območja že v bakreni dobi.

               5.2 Škocjanski kult – obdobje prosperitete območja Škocjanskih jam konec bronaste dobe

               5.3 Dežela gradišč – poudarek na obdobju 3000 let nazaj, ko je bilo območje del »kaštelirske krajine«

               5.4 Zgodovina raziskav – zadnjih 500 let – predstavitev izjemno pestre in zanimive zgodovine raziskav Škocjanskega podzemlja, ki traja še dandanes.

Štirikratni nominiranec za Nobelovo nagrado predaval o klimatskih spremembah

V parku Škocjanske jame smo v okviru projekta Climaparks, ki deluje v okviru programa Slovenija – Italija 2007-2013,  gostili uglednega domačega raziskovalca in kar štirikratnega nominiranca za Nobelovo nagrado prof. dr. Timija Ećimovića.

V svojem predavanju z naslovom Filozofija sonaravne trajnostne prihodnosti človeka je spregovoril o klimatskih spremembah in težavah s katerimi se srečujemo v 21. stoletju. Med drugim se je dotaknil tudi deklaracije Platforme svetovnih mislecev o trajnostni sonaravni prihodnosti človeštva, ki je rezultat skupnega dela večjega števila znanstvenikov in raziskovalcev in je bila sprejeta v lanskem letu. »Kot ljudje smo odgovorni drug do drugega in za generacije prihodnosti,« je poudaril dr. Ećimović in opomnil, da so naša zasebna življenja zelo kratka in sta zato njihova vrednost ter pomen bistveno povezana z dejstvom, da smo vsi del “človeškega projekta”.

O teh in podobnih temah smo predstavniki parka, projektni partnerji projekta Climaparks in predstavnice mreže šol Parka Škocjanske jame poslušali uglednega, ki v teh dneh odhaja v Manilo na Filipine, kjer bo 28. novembra prejel pomembno mednarodno priznanje Gusi peace prize - eno največjih mednarodnih priznanj, ki jih podeljujejo za različna področja človekovega ustvarjanja in dela ter predvsem znanja in ima za ta del sveta podoben pomen kot Nobelove ali Pulitzerjeva nagrada.

Besedilo: Sidonija Zega

Foto: Borut Lozej

Mag. Tanja Cegnar o podnebnih spremembah

Podnebne spremembe se v dolgi zgodovini našega planeta ne dogajajo prvič. “A zaskrbljujoče je, da spremembe nikoli niso bile tako hitre, kot so v zadnjih dveh desetletjih, in na zemlji nikoli ni živelo toliko ljudi, ki bi toliko črpali iz svojega okolja,” pravi mag. Tanja Cegnar iz republiške agencije za okolje.

Tanja Cegnar je o podnebnih spremembah in izzivih pri ozaveščanju javnosti prišla predavat v Park Škocjanske jame v okviru projekta Climaparks - Klimatske spremembe in upravljanje zavarovanih območij, pripravljenega v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja in programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013. Glede na dejstvo, da ji je prisluhnilo kar nekaj učiteljic, se za ozaveščenost mladine o podnebju očitno ni treba bati.

Bolj se je, kot je skozi predavanje nanizala Cegnarjeva, bati za našo civilizacijo.

Podnebje se spreminja

Če nas zanima, kaj se bo s podnebjem dogajalo v prihodnje, moramo ločiti človekove posege v okolje in naravne dejavnike, ki vplivajo na podnebje. Tako je na razvoj podnebja v preteklosti vplivalo, denimo, preoblikovanje in selitev kontinentov, v krajših obdobjih pa nanj vplivajo sončni cikli in sončne pege, je povedala Cegnarjeva. Večje število sončnih peg namreč povzroča višje temperature na Zemlji. “Kratkoročne hude posledice imajo lahko tudi izbruhi vulkanov, saj drobni vulkanski prah preprečuje sončnim žarkom, da bi prodrli do tal in tako preprečuje ozračju, da bi se segrelo,” je povedala Cegnarjeva.

Dejstvo je, da se v zadnjih desetletjih - za razliko od obdobja med leti 1951 in 1980, ko je bilo vreme razmeroma stabilno - podnebje razmeroma hitro spreminja. Porast temperatur v zadnjih desetletjih je presenetil celo znanstvenike.

Dokazano pa se dvigujeta tudi temperatura morja in morska gladina. “Tudi na naši obali. V Tržaškem zalivu se dviga 1,3 milimetra na leto, kar so sicer majhne vrednosti, pa vendar,” meni Cegnarjeva. Ko je govorila o dvigovanju morske gladine, je Cegnarjeva opozorila, da na naraščanje vplivata dva dejavnika. “Eden je taljenje večnega snega in ledu, pri katerem je treba upoštevati le tistega na kopnem, saj stalitev ledene gore v morju ne prispeva ničesar k dvigu morske gladine. Druga stvar pa je segrevanje morske vode, ki se širi,” poudarja Cegnarjeva.

Prav tako je v zadnjih letih vedno več primerov visoke plime, ki poplavlja obalne predele - tudi na slovenski obali. Pri tovrstnih poplavah, je opozorila Tanja Cegnar, je sicer treba ločiti dva vidika; počasno naraščanje morske gladine in več močnih območij nizkega zračnega pritiska, ki prispeva k dvigu gladine, ter močan južni veter, ki nariva morje proti severnemu delu.

Tudi led na severnem polu se poleti pospešeno tali. “Nekateri so sicer nad tem navdušeni, saj se s tem odpira morska plovna pot nad Aljasko. Prav tako so navdušeni, ker ocenjujejo, da se pod severnim polom skrivajo velike zaloge surovin,” pravi Cegnarjeva.

Težave so tudi zaradi ledenikov, ki poleti lahko predstavljajo vir vode za pitje ali kmetijstvo.

Ledeniki se krčijo povsod po svetu. “Tudi pri nas opažamo, da se rečni režimi zaradi tega spreminjajo, da je manj vode v poletnih mesecih, več pa spomladi, ker se sneg prej stali,” je povedala Cegnarjeva.

Ogrožujoče migracije

Sicer pa naj bi se po napovedih do konca tega stoletja gladina oceanov dvignila od enega do poldrugega metra. “To lahko med ljudmi sproža paniko, saj so mnoga velemesta gradili ob morski obali. Še bolj so ogrožene velike delte, kot je, denimo, delta Nila, ki se zaradi odlaganja sedimentov že tako same pogrezajo. Te delte pa so praviloma tudi najbolj naseljene, kar bi ob dvigu gladine pomenilo množice migrantov. To pa je tudi posledica, ki politike najbolj skrbi, saj bi vsi ti migranti iskali nov dom v razvitih državah,” meni Cegnarjeva.

Podnebne spremembe so zelo resen problem, še bolj resen pa bodo v prihodnje, opozarja Cegnarjeva. V Sloveniji beležijo v zadnjih desetletjih porast temperature. Vročih poletnih dni je v zadnjih letih več, količina padavin je večja zlasti v jesenskih mesecih. “Ta jesen pa nas najbolj skrbi, saj ima zahodna polovica Slovenije že tako maksimum padavin v jesenskih mesecih. Takrat se pojavlja tudi večina hudih poplav. Ko je torej že tako dovolj padavin, jih je vedno več. Poleti, ko bi si jih želeli več, pa beležimo njihov upad, kar pomeni, da lahko pričakujemo več sušnih obdobij,” poudarja Cegnarjeva. Scenariji, kaj se bo s podnebjem dogajalo v prihodnosti, sicer kažejo na hitrejše ogrevanje ob severnem polu in več negotovosti pri porazdelitvi padavin. Poletja nad celotno južno Evropo bodo bolj sušna, na severu pa bo tako poleti kot pozimi več padavin. Bistveno večje v zimskih mesecih je tudi ogrevanje proti severnem polu, poudarja Cegnarjeva.

Več ekstremnih dogodkov

Vse več pa bo tudi ekstremnih dogodkov in ti bodo tudi močnejši. Zaradi tega bo tudi več škode. Pa ne le zaradi podnebnih sprememb, meni Cegnarjeva. Če so ljudje v preteklosti znali živeti z naravo in naravnimi spremembami, tega danes skoraj ne znamo več. “Spreminjamo rabo prostora, posegamo v okolje, imamo več infrastrukture, dobrin. Normalno je, da je škoda večja. Tudi pri istem številu in intenziteti hujših vremenskih dogodkov bi bila škoda večja,” poudarja Cegnarjeva. Včasih namreč ljudje niso gradili na poplavnih območjih, gradili so stavbe, prilagojene podnebju. “Če, na primer, odnese streho v Ajdovščini, potem ni bila prilagojena tamkajšnjim standardom. Če imamo množico črnih gradenj na Ljubljanskem barju, ki so bile pozneje legalizirane, je logično, da jih bodo prizadele poplave,” opozarja Cegnarjeva. “Danes se pridobivajo gradbena dovoljenja na območjih, kjer včasih ni nikomur padlo na misel, da bi gradil. In na teh območjih se naselijo ljudje, ki ne vedo, kaj se je tam v preteklosti dogajalo. Tudi nepremišljeno sekanje gozdov bo lahko prej ali slej povzročilo težave.”

Prej ko bomo začeli, ceneje bo

In kaj lahko storimo? “Če nehamo spuščati v ozračje toplogredne pline, se bo ozračje kljub temu še nekoliko ogrelo, ker imajo ti plini dolgo življenjsko dobo,” pravi Cegnarjeva. “Prav je, da si Evropa s prehodom v nizkoogljično družbo prizadeva biti drugim za zgled, ker tako povečujemo samozadostnost in neodvisnost. Prav je, da rabimo manj nafte, saj je tudi zelo dragocena kemična surovina za kemično industrijo in jo je bolj modro porabiti v procesu pridelave drugih snovi, kot pa jo preprosto kuriti. Ampak Evropa je danes pri tem že izgubila vodilno vlogo,” pravi Cegnarjeva, ki poudarja, da se bo moral spremeniti ves svet, če želimo uspeti v boju s podnebnimi spremembami.

“Da moramo ukrepati, je dejstvo. Morda z blaženjem, kar pomeni zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. A če se bomo tega lotili le Slovenci, ne bo veliko pomagalo. Prav zato je pomembna okvirna konvencija Organizacije združenih narodov, v okviru katere se države poskušajo dogovoriti o tem zmanjševanju,” je dejala. Tudi prilagajanje je modro, a ga je treba uzakoniti in za to tudi rezervirati sredstva. “Prej ko se bomo začeli prilagajati, ceneje bo. Povedati pa je treba, da same lokalne skupnosti tega ne bodo mogle izpeljati, potrebno bo delovanje celotne države,” je povedala Cegnarjeva.

“Nekoč so zaradi podnebnih sprememb izumrle živali, to se lahko zgodi tudi ljudem. Naravovarstveniki bodo rekli, da ogrožamo planet. Mi ne ogrožamo planeta. Ta bo ostal tudi naprej, morda celo srečnejši, če ga ne bo tlačilo toliko ljudi. Ne, mi ogrožamo svojo lastno civilizacijo,” meni Cegnarjeva.

Poudarja pa, da je vse, kar delamo, in vse, kar nas obdaja, med seboj prepleteno in soodvisno. Zato je podnebne spremembe napačno obravnavati zgolj kot posledico izpustov toplogrednih plinov. Upoštevati moramo še druge ekološko nevarne človeške dejavnosti. “Treba je vedeti in biti pripravljen. Se zavestno odločati, kako ukrepati. In upoštevati načelo, da s svojim delovanjem ne ogrožamo prihodnosti. Vse, kar počnemo, počnimo tako, da nam bo koristilo sedaj in tudi kasneje,” je še opozorila Cegnarjeva. Razmišljati bi morali tudi o prihodnjih generacijah, jim zapustiti svet vsaj tak, ko smo ga dobili od svojih staršev.

TINA M. VALENČIČ